Po natančnem sestavljanju kontrolerja sem se lotil programskega vmesnika. Ta naj bi deloval na bazi PHP v Linuxu, v konzolnem oknu. DOH! Moj laptop poganja Win7. Doma sem torej našel majhen 20Gb disk in ga formatiral in na moj CF18 instaliral Lubuntu. To je Linux OS, temelji na Debian sistemu in je zelo podoben Ubuntuju, le da je procesorsko precej manj potraten. Seveda sem potreboval dva dni, da sem zakopčal uporabniški vmesnik, ko pa mi je Johannes pomagal z proceduro, sem vmesnik ustrezno nastavil. Na zgornji sliki se vidi parametre. Večino lahko spremenim in nastavitve shranim. Tako lahko kontroler nastavim na izbrani motor dokaj natančno. Vmes sem ugotovil, da sem čip na PCB plošči narobe obrnil. Moral sem obnoviti povezavo med sledmi.
Po popravilu sem priklopil vse potrebne signale in preizkusil delovanje. Naložil sem software in pognal vmesnik.
Po nekaj minutah sem bil zadovoljen z nastavitvami in sem priklopil majhen 3fazen motor in ga startal brez senzorja. Motor je pospešil do cca 10Hz in držal hitrost. Sistem deluje. Zdaj pa je potrebno priključit še motor s senzorjem in ga pognati v “slip” modu.
Po nekaj teževah z napeljavo in lotanjem komponent sem izdelal priključke takole.
Kontroler sem montiral v avtu in priklopil kable, za začetek samo začasno na +12V in glavni kontaktor. Priklopil sem 125V (4 pakete celic) in preizkusil.
Motor lahko začenem brez senzorja v prostem teku. Zavrti se po V/Hz funkciji, zaradi vztrajnika pa hitro pade v resonanco. Moram vgraditi še enkoder!
Ko pa sem povezal še enkoder pa je motor startal manj gladko ampak bolj odločno. Priklopil sem 1. prestavo zaradi bremena in seveda je kontroler vrgel tokovno zaščito. Po igranju z nastavitvami pa je motor še bolj natančno startal. Čas je, da povežem 300V in hladilni sistem.